Se pogosto znajdeš v situaciji, ko cilji ostanejo neizpolnjeni, ti pa razočaran in brez prave motivacije? Preveliki, nerealni ali nejasni cilji vodijo zgolj v frustracijo in dodaten stres. Da bi se temu izognil, spoznaj SMART metodo – preizkušen pristop, ki ti pomaga postaviti jasne in dosegljive cilje, ki te bodo pripeljali do trajnih in pozitivnih sprememb tako v osebnem kot profesionalnem življenju. Preberi, kako lahko izboljšaš svojo produktivnost, zmanjšaš stres in dosežeš želene rezultate.
Se tudi ti pogosto znajdeš v situaciji, ko si postaviš cilje, vendar jih ne dosežeš v celoti ali pa kmalu celo kar opustiš? Hujšanje, več telesne aktivnosti, bolj zdravo prehranjevanje ali prenehanje kajenja so cilji, ki jih mnogi pogosto postavljajo, a redko dosežejo. Zakaj? Ključ se skriva v napačno postavljenem cilju ter pomanjkanju pravilno zastavljenih korakov. Če želiš, da bo tokrat drugače, preizkusi metodo SMART ciljev, ki ti bo pomagala postaviti cilje na način, ki povečuje verjetnost, da jih dejansko dosežeš.
Kaj je SMART metoda in kako lahko pomaga?
Metoda zastavljanja SMART ciljev, ki jo je leta 1981 razvijal George T. Doran, je preprost, a zelo učinkovit pristop za postavljanje jasnih in predvsem dosegljivih ciljev. SMART cilji so specifični, merljivi, dosegljivi, relevatni in časovno omejeni. Če želiš, da tvoje želje ne bodo ostale samo v tvojih mislih, ti bo ta tehnika pomagala, da jih uresničiš.
1. Specifičen: jasnost in konkretna usmeritev
Če želiš, da je cilj dosegljiv, mora biti jasen in natančen. Izogibaj se splošnim izrazom kot so »želim shujšati« ali »moram živeti bolj zdravo«. Ko je cilj specifično oblikovan, je veliko večja verjetnost, da ga boš tudi dosegel. Ključna vprašanja:
- Kaj točno želim doseči?
- Zakaj mi je ta cilj pomemben?
- Kdo je vključen v dosego tega cilja?
- Ali potrebujem specifično okolje za dosego cilja?
- Kaj točno moram narediti, da dosežem cilj?
Primer: Naslednji mesec bom trikrat tedensko izvajal_a dihalne vaje, da bi zmanjšal_a stres. Dihalne vaje bodo preproste vaje globokega in počasnega vdihovanja skozi nos in izdihovanja skozi usta.
2. Merljiv: spremljanje napredka in ohranjanje motivacije
Merljiv cilj je tak, ki omogoča spremljanje napredka, saj pomaga, da vidimo rezultate svojega truda. To nas motivira, da vztrajamo in ohranjamo fokus. Vprašanja, ki si jih moraš ob tem zastaviti, so:
- Kako pogosto bom izvajal aktivnost?
- Kdaj bom to dosegel?
- Kako bom vedel, da sem dosegel cilj?
Primer: Dihalne vaje bom izvajal_a celoten naslednji mesec, in sicer trikrat na teden (ponedeljek, sreda, petek), takoj, ko vstanem.
3. Dosegljiv: ravnotežje med izzivom in dosegljivostjo
Pomembno je, da cilji niso pretirano ambiciozno zastavljeni. Če so nerealni, nas bodo hitro odvrnili. Dober cilj je torej tak, ki je dovolj zahteven, vendar še vedno dosegljiv. Vprašajmo se:
- Kako lahko dosežem zastavljen cilj?
- Imam potrebne vire, čas in znanje za dosego tega cilja?
- Ali obstajajo ovire, s katerimi se bom moral soočiti (npr. finančne omejitve)?
Primer: Cilj je dosegljiv, saj sem dihalne vaje že izvajal_a v preteklosti in sem ugotovil_a, da mi pomagajo pri zmanjšanju stresa in izboljšanju splošnega počutja. Prav tako imam dovolj časa in motivacije, da zadevo izvajam trikrat tedensko.
4. Relevaten: povezanost z vrednotami in željami
Cilji morajo biti za nas pomembni in usklajeni z našimi vrednotami, željami in dolgoročnimi potrebami. Če cilj nima smisla, bomo hitro izgubili motivacijo za trud. Vprašajmo se:
- Zakaj mi je ta cilj pomemben?
- Ali je zdaj pravi čas, da se posvetim temu cilju?
Primer: Dihalne vaje so zame pomembne, saj mi pomagajo obvladovati stres, ki ga čutim zaradi službenih in drugih obveznosti. Z bolj mirnim začetkom dneva bom bolj produktiven_a in se bom lažje osredotočil_a na naloge, kar mi bo tudi pomagalo pri ohranjanju pozitivne naravnanosti skozi dan.
5. Časovno omejen: določitev časovnega okvira
Ključno je, da je cilj časovno omejen, da imamo jasen okvir, znotraj katerega ga želimo doseči. To nas spodbuja, da ostanemo osredotočeni in motivirani, saj je časovni okvir jasen in določen. Ob tem si odgovorimo na:
- Kdaj želim doseči cilj?
- Kateri korak lahko naredim danes?
Primer: Cilj je časovno omejen, saj bom dihalne vaje izvajal_a trikrat tedensko celoten naslednji mesec. Če se izkaže, da mi ta ritem ustreza, bom lahko podaljšal_a cilj za naslednji mesec. Po zaključku meseca bom ocenil_a, kako se počutim in ali želim nadaljevati z rutino.
Postavljanje ciljev ni le seznam želja, temveč natančen načrt, ki nas vodi do uspeha. Če si cilje postavimo po SMART metodi, bomo veliko bolj osredotočeni in motivirani, da jih dosežemo. S to metodo bomo imeli jasno pot in jasne smernice, da se izognemo zmedi in odlašanju. Ko cilje postavljamo na ta način, bomo pripravljeni na realen napredek in trajne spremembe v svojem življenju.
Potrebujete motivacijo in pomoč pri uresničevanju želenih ciljev?
Skupaj bomo oblikovali cilje, ki vas bodo vodili k trajnim spremembam.
_______
Viri
Davis, J. (25. 9. 2018). How to Be Smarter About Your SMART Goals. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/tracking-wonder/201809/how-be-smarter-about-your-smart-goals
Lansford, J. (15. 1. 2021). Setting SMART Goals in the New Year. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/parenting-and-culture/202101/setting-smart-goals-in-the-new-year